Balcani Cooperazione Osservatorio Caucaso
sabato 28 marzo 2020 18:41

 

Večkulturnost, istrsko premoženje

02.07.2008    scrivono Francesca Vanoni e Davide Sighele
Ivan Jakovčić, Predsednik Istrske županije - Foto Andrea Pandini
V osemdesetih letih je skupina intelektualcev zasnovala zamisel o istrski identiteti, ki temelji na večjezičnosti in večkulturnosti. Med temi je bil tudi Ivan Jakovčić, sedanji Predsednik Istrske županije
Od kod izvira istrski regionalizem?

Stvar je zelo preprosta. V osemdesetih letih je stranka [Istrski demokratski zbor, op. ur.] v Istri uvedla nov način življenja: osnovan je bil na nečem, kar je mogoče definirati kot “popolno (medetnično) strpnost”. Dobro vemo, kaj smo doživljali v Istri v desetletjih pred tem, za časa fašizma in komunizma... Nove generacije so želele prekiniti tovrstne izkušnje.

Na osnovi tega političnega pristopa danes v Istri ne živijo skupaj le Italijani in Hrvati, ki govorijo vsak svoj jezik: tudi osebe, ki so se priselile iz drugih predelov bivše Jugoslavije, tukaj živijo v miru in sožitju z avtohtonim prebivalstvom.

Kaj je zaznamovalo istrsko izkušnjo, kjer se je ta večkulturni model lahko razvil in ukoreninil, za razliko od drugih območij bivše Jugoslavije?

Nisem sociolog, nisem politik, zato moje izkušnje veljajo, kolikor pač veljajo. Po mojem pa je mogoče reči, da so danes travme, ki jih je Istra doživela v preteklosti, zapisane v spomin našega naroda. Verjetno je to preprečilo, da bi se tu utrdil hrvaški nacionalizem, ki se je razvil na začetku devetdesetih let, ko je Hrvaška postala nacionalna država.

Pulj - Foto Andrea Pandini
Z druge strani nismo prepustili prostora niti srbskemu šovinizmu, ki je bil prisoten na nekaterih območjih na Hrvaškem in v ostalih republikah bivše Jugoslavije. V Istri do tega ni prišlo. Mi dejansko nismo nič storili, da bi to preprečili: preprosto, to gibanje ni pridobilo pristašev med Srbi, ki živijo v Istri, kot tudi ne med tukajšnjimi bosanskimi Muslimani. Resnici na ljubo, vsi vemo, da z različnih strani preti revanšizem: nekateri, predvsem italijanska desnica, trdijo, da je Istra italijanska zemlja, z druge strani pa bo hrvaška desnica v nedogled zatrjevala, da je Istra hrvaško sveto ozemlje.

Tako se je po zaslugi istrske regionalne stranke izvajalo inteligentno politiko, s katero se je Istro opredelilo kot evropsko regijo, ki stremi za čim širšo avtonomnostjo in skrbi za svoje blagostanje.

Kako vam je uspelo obdržati ravnovesje med potrebo po integraciji različnih skupnosti in tveganjem asimilacije, oziroma teptanja narodnih identitet v imenu skupne istrske identitete?

Istrska regionalna identiteta zajema narodno identiteto vsakega prebivalca. V zvezi s tem vprašanjem bi želel nekaj izpostaviti: sam se počutim Hrvata, govorim hrvaški jezik in moja kultura je hrvaška. Mama je Avstrijka in torej govori nemško… Moj oče je rojen tu, v Istri, obiskoval je italijanske šole, ker je tu bila Italija, ko je on bil otrok, govoril pa je hrvaško; hodil je v italijanske šole, počutil pa se je Hrvata.

Pulj - Foto Anna Sacco
Občutek “istrskosti” danes zajema tisto narodno pripadnost, ki jo vsak zase čuti; vsak govori jezik, za katerega misli, da je njegov, in sam sem prepričan, da ta logika, ki nikogar ne izključuje, preprečuje tveganje asimilacije ali istrskega ekskluzivizma.

V Istri obstaja močna regijska identiteta. Pomembno je doumeti, da danes “istrskost” obstaja. Ljudje se počutijo Istrane in želijo biti prepoznani kot taki, ne da bi zaradi tega kdo izključeval narodno pripadnost, hrvaško, italijansko ali drugo.

Nekateri trdijo, da bo Srb ali Bošnjak stežka postal Istran. Jaz pa pravim: Istran je kdorkoli sprejema vrednote, ki jih Istra uteleša, torej tako vrednote naše tradicije kot tudi sodobne vrednote, ki jih imamo.

Katere so te vrednote?

Brez dvoma je zame prva vrednota večkulturnost, večetničnost, ki jo Istra izraža. Večkrat sem ponovil: različnost je naše bogastvo in strpnost naša moč, v smislu kulturne, politične in človeške vrednote. Prepričan sem, da bo lahko Istra samo na osnovi tega modela, tega načela zaživela evropsko prihodnost, prihodnost našega planeta. Brez tega istrska identiteta ne bi obstajala. Z druge strani je z mojega vidika Istra neke vrste laboratorij kulture, narodov in religij, ki nudi izredno konkretne rezultate.

Istra je tudi zgodovinska regija, ki jo danes delita dve državi. Meja, ki prečka Istro, je bila do leta 1991 notranja jugoslovanska meja, danes pa ni le mednarodna meja, temveč tudi zunanja meja schengenskega območja. Kako ta delitev vpliva na spodbujanje večkulturnosti in strpnosti?

Če bi vam uspelo najti fotografije ali videoposnetke iz leta 1991, bi tam videli transparent, na katerem je pisalo: »Bog, ne razumejo, kaj delajo«. To se je nanašalo na učinke postavljanja novih mej.

Pri nas je situacija ta: imamo hrvaško-slovensko mejo, ki deli Istro, poleg tega pa je manjši del Istre v Italiji, saj mi upoštevamo tudi Milje in Dolino kot del Istre. Res je, danes se pravo “istrskost” doživlja izključno na hrvaškem delu Istre. Tudi v Sloveniji obstajajo močni občutki istrske pripadnosti, vendar ne pridejo do izraza med političnimi volitvami, ker je istrska regionalna stranka, ki obstaja tudi tam, skoraj nevidna. Pri nas je to politično načelo bolj ukoreninjeno, zadnjih 18 let nam je stranko uspelo obdržati krepko pri moči in to pomeni, da je danes prava realnost.

Meje, da: danes doživljamo to situacijo, leta 2010 ali 2011 pa bo verjetno Hrvaška vstopila v Evropsko unijo in schengenska meja se bo verjetno premaknila drugam. Zatem se bo spet premaknila. Obšla bo ves svet, tako da bomo na koncu spet živeli brez meja.

Arena v Pulju - Foto Andrea Pandini
Kakšno vlogo ima italijanska skupnost v Istri glede na promocijo povezovanja z Italijo?

Slovenska manjšina v Trstu in italijanska manjšina v Istri sta najbolje organizirani manjšini v Evropi.

Italijanska unija je zadnjih 15-20 let naredila veliko, tudi s političnega stališča. Nedvomno veste, da mora biti podpredsednik Istrske županije po statutu Italijan, če predsednik ni. Poleg tega upravljajo mnoga mesta, v katerih Italijani niso večinska skupnost, župani italijanske narodnosti ali kulture.

Uspelo nam je uveljaviti načelo po katerem ni pomembno, ali je oseba, ki se izkaže kot dober in sposoben človek, Italijan, Hrvat, Srb ali Musliman.

S tem v zvezi je Italijanska unija storila veliko, predvsem za šole, za društva Italijanov, z obnovitvenimi posegi ali novimi gradnjami, za vrtce in tudi za Univerzo v Pulju, kjer del predavanj poteka v italijanskem jeziku.

Katere so trenutno politične in institucionalne prioritete za Istro?

Trenutno beležimo stopnjo brezposelnosti približno 6,3-6,4 %; v naslednjih treh ali štirih letih bi ta kazalec želeli privesti pod 5%. Deželni BDP na prebivalca, ki danes beleži približno 13-14.000 €, bi radi privedli do približno 18-20.000 €. To je mogoče, to je uresničljivo in projekti, s katerimi nameravamo to doseči, so konkretni.

Imamo velike infrastrukturne projekte, cesta Trst-Pulj bo končno postala avtocesta. Zatem je na vrsti uplinjanje in problem odpadnih voda, odpadkov itd.. Vse te zajetne projekte bo delno financirala Evropska unija. Poleg tega je varovanje okolja ena prioritetnih zadev, saj je povezana s stopnjo konkurenčnosti našega turizma. Možnosti turističnega razvoja so vse bolj povezane s kakovostjo okolja.

Ob koncu naj omenim tudi naložbo za izgradnjo Univerze v Pulju, za katero nam je uspelo prepričati državno vlado, tako da je bilo leta 2006 ustanovljeno novo vseučilišče. Sam nameravam veliko vložiti v razvoj univerze in šolstva.

Če se povrnemo k prvemu vprašanju, mislim, da je izobraževanje sredstvo, ki omogoča širjenje istrskih vrednot. To je zapuščina, ki bi jo želel predati prihodnosti Istre kot človeško dediščino, ki smo jo uspeli ustvariti.

Evropska unija je seveda med glavnimi financerji vseh teh projektov, kot tudi projektov mednarodnega in čezmejnega sodelovanja. V kaj je Istra konkretno vložila največ na mednarodni ravni?

Konkretno smo kot hrvaška županija vzpostavili številne odnose z regijami drugih evropskih držav. V Italiji imamo na primer odlične odnose z deželo Furlanijo - Julijsko krajino, Venetom, Toskano in tudi drugimi deželami jadranskega bazena preko Evroregije, v kateri sta Istra in Molise vodilni regiji.

Potem so tu tudi številne regije iz Avstrije, Francije, Španije... V Bruslju imamo pomemben urad: mi smo prva hrvaška županija, ki je odprla svoje predstavništvo. Trenutno izvajamo 36 evropskih projektov.

Kot primer je lahko zanimivo omeniti projekt, ki ga izvajamo v sodelovanju z deželo Veneto: namen je prenova spomenikov beneške kulturne dediščine, ki se nahajajo v Istri in Dalmaciji. To je nekaj lepega, prenoviti in ovrednotiti kulturno dediščino, ki se vidi, in tudi nematerialne dobrine, kot so jeziki in narečja.

La sezione AestOvest è realizzata grazie al supporto della DG cultura, programma 'Europa per i cittadini' dell'Unione Europea
This web-section is supported by the 'Europe and Citizens' Progamme of the EU Education and Culture DG