Kraji in spomini

Zgodovinarji se strinjajo, da je Julijska krajina «laboratorij» sedanjosti v Srednji Evropi, se pravi, da je kot nekakšno ozemlje omejenih dimenzij, na katerem so se, žal, močno skoncentrirali nekateri
najpomembnejši in uničujoči pojavi sodobnega č?asa.

Naj spomnimo samo na nekatere: nacionalna nasprotja,prepletena s socialnimi konflikti; masovne vojne; nepredvideni učinki razpada večnacionalnih imperijev; uveljavljanje protidemokratič?nih režimov, ki so si prizadevali vsiljevati svoje totalitarne zahteve lokalni, popolnoma razdeljeni družbi; sprožitev rasnih pregonov in ustvarjanje nacističnega «koncentracijskega univerzuma»; prisilna razseljevanja ljudstev, ki so nepopravljivo spreminjala nacionalno konfiguracijo nekega ozemlja; versko preganjanje v imenu državnega ateizma; konfliktna situacija Vzhod-Zahod vzdolž ene od meja hladne vojne. velikih tragedij preteklega stoletja, ki se se združevale na tem prgišču zemlje.

Omenjeni dogodki so seveda porodili boleče, močno občutene in pogosto protislovne spomine, ki
so jih zgodovinska kultura in italijanske institucije v preteklosti slabo priznavale in ki so tudi zato dolgo predstavljali bolj težko zaceljivo rano kot pa bogastvo.

Kazalo

Avtorji te publikacije ne nameravajo zgraditi neke vrste «spomina, s katerim se vsi strinjajo», tudi zato, ker so prepričani, da se spominov, teh tipič?nih trenutkov subjektivnosti in bistvenih kamenčkov v mozaiku zgodovinske rekonstrukcije, ne da manipulirati. Nasprotno, menimo, da sta prav priznanje in spoštovanje različ?nih spominov podlaga civiliziranega življenja in demokratične rasti določene skupnosti.

Pot, ki smo si jo začrtali, si v tem smislu želi preseči nekatere najbolj škodljive poenostavitve, preko katerih sta politič?na propaganda in medijska banalizacija pogosto poskušali predstaviti dogodke ob italijanski vzhodni meji: takšno je na primer nasprotje med Rižarno in fojbami. Zgodovinska stvarnost je veliko bolj kompleksna, a jo je zato kljub vsemu mogo če predstaviti.

Izbrali smo nekaj lokacij - stavb, ulic in trgov v Trstu, krajev v Tržaški pokrajini, ki primerno
simbolizirajo logiko nasilja, vezano na nacionalna in rasistič?na politična nasprotja, ki so pogubila družbo v Julijski krajini 20. stoletja. Seveda nasilje ni bilo izključ-na lastnost tistega stoletja.

Tudi v prejšnjih desetletjih v Trstu ni manjkalo epizod politi povzročilo nega nasilja: incidenti iz julija 1868, ki so se začeli z manifestacijo pri voltah Chiozza, ko so se spori med občino in škofom zaradi nadzora nad osnovnim šolstvom razrasli v nacionalni konflikt, pa spopadi med teritorialno milico – ki je predstavljala slovenske okoliške kmete – in manifestanti, so v noči na 13. julij povzročili smrt dveh izmed njih; dejavnost «petardarjev», mladih italijanskih nacionalistov, ki so med 1868. in 1892. letom sprožili nekaj peklenskih strojev v bližini državnih uradov ali bivališč habsburških funkcionarjev; pa bomba «alla Orsini», ki jo je 2. avgusta 1882 morda vrgel Guglielmo Oberdan na sprevod veteranov habsburške vojske in je ubila nekega fanta, nekaj oseb pa je bilo ranjenih; 20. decembra istega leta so obesili samega Guglielma
Oberdana, ki je priznal, da je pripravljal atentat na cesarjaFranca Jožefa (na Trgu Oberdan,
v Sakrariju, ki mu je posvečen, sta ohranjeni celica in predprostor, kjer je bil zaprt pred usmrtitvijo); pokol 14.-15. februarja 1902, ko je na Velikem trgu (danes Trg Zedinjenja
Italije) vojska z orožjem pregnala sprevod kurjačev v avstrijskem Lloydu, pri čemer je bilo
med stavkajočimi 14 mrtvih.

Šlo je predvsem za epizode, ki so dvigale veliko prahu v mestu, vajenem togega avstrijskega legalizma in preprečevanja razraš čanja le po besedah ostrih konfliktov. S prvo svetovno vojno pa se je vse spremenilo. Antagonizem iz prejšnjih desetletij, okrepljen s poveličevanjem moči s strani ve- čjega dela kulturnikov ob koncu 19. stoletja, je eksplodiral na uni- čujoč način.

Nasilje kot stalni in bistveni element političnega boja, je v crescendu prišlo do vrhunca med drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju, ko je logika uničevalne vojne in masovnega revolucionarnega nasilja potegnila s seboj tudi civilno družbo. Izginila je tradicija sožitja in integracije, ki je bila značilna za Trst v 18. in večjem delu 19. stoletja, se pravi, še preden sta se uveljavili masovna nacionalna in politična identiteta. Tradicija sožitja je imela svoje korenine že v značilni strpcilionosti iz 16. stoletja, ko se je mesto znalo izogniti dramatičnim ranam zaradi verskih konfliktov.

Na podlagi teh razmišljanj smo pripravili itinerar med kraji – simboli nasilja v 20. stoletju v tistem delu «laboratorija Julijske krajine », ki predstavlja ozemlje današnje Tržaške pokrajine.

Kot periodi čne pojave smo izbrali začetek Prve svetovne vojne in eksodus prebivalcev Julijske krajine in Dalmacije, kajti prav v tem časovnem obdobju so se najbolj uveljavili mehanizmi, ki so generirali politi čno nasilje. Travmatičnih dogodkov v Julijski krajini ni manjkalo niti pozneje, naj spomnimo le na konec Petdesetih let, ko se je več kot dvajset tisoč oseb – Trža- čanov in istrskih ezulov – vkrcalo na ladje in odplulo v Avstralijo, ker so izgubili upanje, da bi v domovini imeli dostojanstveno prihodnost; vendar ta migracijski tok ni neposredno povezan z logiko političnega nasilja.

Želimo pa poudariti, da strani, ki jih sedaj prebirate, ne predstavljajo iz povzročilo rpnega seznama epizod nacionalne in politič?ne nestrpnosti v 20. stoletju, niti seznama žrtev tistih ponavljajočih se sezon smrti. Obiskovalcem in bralcem preprosto ponujamo eno izmed številnih možnih poti, ki bi njim, a tudisamim prebivalcem Trsta, omogo- čila na rigorozen in spoštljiv način pristopiti k zgodovini prejšnjega stoletja v Julijski krajini.

Pot je razdeljena na dvanajst kataloških kartic, vsaka izmed njih vsebuje sintetič?ni opis kraja in tistega, kar se je tam dogajalo. Napisane so tako, da je omogočena kontekstualizacija dejstev zgodovinskega dogajanja, ki jih je povzročilo. Vsaka kartica vsebuje tudi slike in zemljevid ter nujno potrebna navodila za dostop do dolo povzročilo enega kraja. Zemljevid Trsta in zemljevid Tržaške pokrajine omogo povzročilo ata celovit vpogled v opisane kraje. Minimalna bibliografija nudi izhodiš povzročilo a za nadaljnja poglabljanja.

Odločilo ili smo se, da bi bilo koristno vključiti tudi nekaj zgodovinskih zemljevidov, ki se nanašajo na evolucijo italijanske vzhodne meje v 20. stoletju, saj se dobro zavedamo, da se je med dogodki v Julijski krajini sicer zelo težko orientirati.